V najinih glavah še vedno odmeva ritem indijske oz. šrilanške glasbe, ki je pet ur odmevala iz velikega zvočnika nad najinima glavama v lokalnem avtobusu, med vožnjo iz Colomba v Dambullo. S to potjo sva si malce belila glave, saj nama je vsak priporočal drugače. Nekateri pravijo, da je bolje do Kandyja z vlakom in nato naprej do Dambulle z avtobusom, spet drugi pa bi najeli avto in šoferja (kar je seveda izjemno drago). K sreči sva vztrajala pri svojem in takoj ugotovila, da sva izbrala najboljši način. Sploh če vam izdava še podatek, da vožnja dolga 170 km, stane le 174 rupij oziroma dober evro po osebi. Traja pa dobrih 5 ur, kar je precej.
Ker sva bila na ta dan malce na tesnem s časom, sva se namesto z avtobusom, v bližnjo Sigiriyo odpeljala s tuk tukom. Ogromen park, v katerem iztopa čudovita skala Lion’s Rock. Njena zgodovina zagovarja dve teoriji. Pravijo, da naj bi nekoč povsem na njenem vrhu stala utrdba, drugi pa omenjajo samostan. Vsekakor nič od tega ni več vidno, ostale pa so sledi zidov, kar njen vrh naredi še bolj poseben. Skala je ime dobila po dveh izklesanih levjih šapah in levji glavi skoraj pod vrhom. Od vznožja do vrha je potrebno prehoditi kar 1.200 stopnic, za kar ob malce hitrejšem tempu porabiš slabo uro, definitivno pa izgubiš kar nekaj kalorij 😀
Med potjo te vse skozi spremljajo številne opice, ki so sprva zelo ljubke in fotogenične, a kaj kmalu ugotoviš, da so zelo prebrisane. Ena je izjemno elegantno Borutu iz stranskega žepa nahrbtnika ukradla vrečko, na kar je razočarano ugotovila da so v njej na žalost zgolj olupki banan. Na vrhu skale, naju je kljub malce slabšemu vremenu in pozni uri pričakal razgled, ki je vsaj malce omilil misel, da je za vstopnino treba odšteti 4200 rupij (28€) po osebi. Ja, vsako leto so vstopnice, prevozi in vse ostalo po Šrilanki, zaradi čedalje večjega obiska turistov – dražje.
Dan sva zaključila v šrilanškem slogu, s pravo domačo večerjo, ki nama jo je pripravila družina v guesthousu Sevonrich Holiday Resort. Rice and Curry na sto načinov je bil odličen, dobesedno za prste obliznit, čeprav sva vse (no razen riža) jedla prvič. Naj se vam ob spodnji sliki pocedijo sline – nama se še vedno 🙂
Zjutraj sva se po obilnem zajtrku (nekateri šrilančani pri količini obrokov res pretiravajo) sprehodila do Cave oziroma Rock Templa, katerega v Dambulli enostavno ne smeš izpustiti. Ob vznožju te pričaka ogromen zlat kip bude pod katerim se nahaja muzej budizma, na vrhu 160 metrov visokega griča pa prej omenjen Cave Temple. Sestavljen je iz petih izklesanih jam, v katerih je 150 kipov in slik Bude, nekatere so stare že več kot 2.000 let. Znotraj še vedno potekajo molitve in darovanja Budi, kjer ljudje darujejo od svežega sadja, kipcev, oblačil…
Počasi spoznavava navade ljudi, njihovo religijo, hrano in zgodovino. Marsikatera stvar naju je že presenetila, zato se že veseliva kaj naju čaka v Polonnaruwi.
S & B
