Barcelona, here we are… Tokrat sva prvič letela z manj znanim španskim nizkocenovcem Vueling. Majhno, pol prazno letalo, a veliko udobja in 15 minut krajši let od načrtovanega. Sledil je – v primerjavi z drugimi državami – zelo dobro organiziran transfer do centra mesta. Avtobusi prevoznika Aerobus do glavne postaje Catalunya vozijo že na vsakih 5-10 minut, od tam pa sva le presedlala na metro in se tako rekoč že naslikala na recepciji hotela, ki je bil le streljaj oddaljen od postaje Lesseps. Tu pa naju je čakal manjši problem. Hotel sva namreč rezervirala že od doma, ker pa sva z nakupom letalskih kart na mastercardu unovčila skoraj ves limit, vnaprejšnja rezervacija ni bila uspešna. Po 5 minutni tišini, zrenju v računalniški ekran in neprestanem tipkanju po tipkovnici, pa nama receptor nato končno le nameni eno od praznih hotelskih sob. Nauk te zgodbe: če že prej rezerviraš hotel, vsaj preveri ali je bila rezervacija sploh uspešna 🙂
Kje začeti? Seveda na glavni promenadi v Barceloni, na glavni ulici La Rambli, ki te popelje od enega izmed glavnih trgov Plaça de Catalunya ter vse do pristanišča. V trenutku zaužiješ vrvež, ki ga tvorijo številni turisti, trgovine in restavracije z različnimi ponudbami. Predvsem ženske predstavnice bo verjetno zanimala informacija, da lahko trgovino španskega ponudnika oblačil Desigual, najdeš na vsakem vogalu, naj pa opozoriva že v naprej, da so cene popolnoma identične kot v Sloveniji, edino sama ponudba je mogoče malce bolj raznolika.
Že po nekaj minutah se ustaviva pred eno najbolj znanih tržnic v središču mesta – El Mercat de Sant Josep, kjer lahko za dokaj malo denarja najdeš praktično vsako jed, ki si jo v tistem trenutku zaželiš… od čokoladnega bonbončka, čudovito narezanega sadja do nekaj kilskih nama popolnoma neznanih rib in še živih jastogov. No naletela sva tudi na ponudbo pršuta, kjer so za polkilski kos zahtevali 100 evrov 🙂 Praktično vse v enem. Ni pa npr. možnosti nakupa raznih spominkov, oblačil in podobnih stvari. Na tej tržnici se namreč vse skupaj odvija samo z naslova hrane – takšne in drugačne.
V iskanju La Catedral zavijeva v primerjavi z La Ramblo – nov svet. Izgubila sva se med ožjimi ulicami, kjer ni bilo več s turisti natrpanih promenad, temveč bolj mirno vzdušje in par majhnih trgovinic, kjer spominke in ostale stvari prodajajo po bistveno nižjih cenah kot pa v trgovinah ob kakšni od glavnih znamenitosti. Ob La Catedrali naletiva na nepričakovano nepregledno množico domačinov, ki so ob ritmu pravega orkestra plesali na enega izmed tradicionalnih družabnih plesov v krogu. Vse skupaj je izgledalo kot ples “bosanskega kola” v nenormalno počasnem ritmu 🙂 V okrožju kjer se nahaja čudovita katedrala pa lahko obiščete še Museu d’Història de Barcelona in Museu Frederic Marès (seveda s plačilom vstopnine).
It’s Gaudi day: kot je Plečnik za Ljubljano, je Gaudi za Barcelono. Njegovi stvaritvi Sagrada Família in Park Güell veljata za simbole mesta in definitivno tudi za turistično najbolj oblegani točki. Park Güell se nahaja v okrožju El Carmel, približno 20 min počasne hoje od najinega hotela, v rahel in na trenutke dokaj strm hrib. Sam park je sicer ogromen, vendar veliko večino zasedajo sprehajalne poti, ki so zastonj.. za manjši Gaudijev del pa potrebuješ vstopnico, za katero ti zaračunajo 8 evrov po osebi. Od ogleda sva pričakovala malce več, kot dejansko ponudijo. Večinoma so tu z mozaikom prekriti objekti med katerimi najbolj izstopa fontana v obliki kuščarja, ki stoji pred Palau Güell. V oči pa ti padeta tudi hišici na glavnem vhodu, ki spominjata na hišo iz medenjakov v pravljici Janko in Metka. Veliko bolj sva bila kasneje osupla nad veličastno Sagrado Famílio. Cerkev, ki jo na določenih predelih še vedno prekrivajo zaščitne ograje in žerjavi, se gradi že dobrih 130 let in se bo še najmanj nadaljnji dve desetletji. O tem, koliko denarja je že bilo vloženega v gradnjo pa nisva nikjer našla podrobnejših informacij.
Mes que un club: če je v vam le kanček nogometnega navdušenca, ste v zadnjih letih sigurno slišali za omenjene besede, ki se razprostirajo čez tribune kultnega stadiona Camp Nou in veljajo za nekakšen “moto”. Ogromno osvojenih lovorik, milijonske vsote denarja in igralci svetovnega kova kot so Messi, Neymar, grizač Suarez… No, verjetno že vsi vemo o kom je govora. Gre za enega najbolj odmevnih klubov po vsem svetu, nogometni klub Barcelona, ponos Katalonije. Ker na njihovem urniku ni bilo nobene domače tekme, kjer lahko doživiš tisto pravo nogometno evforijo, sva si pač ogledala prazen stadion, garderobe, prostore za konference, komentatorsko kabino ter muzej v katerem je strnjena bogata klubska zgodovina. Za vstopnino na “Camp Nou Experience” plačaš 23 evrov, kar pa je kar nekajkrat manj, kot moraš odšteti za njihov originalni dres v uradni navijaški trgovini. Čeprav sva (no bolj Saša, Borut pač navija za tistega, ki zmaga) navijača Madridskega Reala, je bila to vseeno ena izmed najboljših izkušenj 🙂
Že športno obarvan dan sva nadaljevala z ogledom olimpijskega stadiona in dvorane v parku Montjuic, ki je bil prizorišče poletnih Olimpijskih iger leta 1992, kjer je Slovenija prvič začela svojo samostojno pot. Park se je v primerjavi s katerimi drugimi mesti, ki so gostile tako velik in pomemben športni dogodek, izjemno dobro obdržal. V njegovi neposredni bližini pa izstopa ogromen muzej katalonske umetnosti.
Vsekakor je Barcelono bolje spoznavati peš, kot pa z vožnjo s hop on-hop off avtobusom, ki so nama ga mnogi priporočali. S hojo po bližnjicah, kjer komaj srečaš kakšnega turista doživiš pravi utrip mesta, poleg tega pa še dosti privarčuješ, saj te takšen avtobus stane 27 evrov na dan, na osebo. Za to vsoto lahko obiščeš že kakšen muzej, si privoščiš kosilo in sveže narezano sadje na tržnici. Seveda pa za to porabiš malce več časa in predvsem energije. Če se boste v Barcelono odpravili v poletnih mesecih, vam priporočava, da tam ostanete najmanj še kakšen dan ali dva več, ki ju lahko izkoristite s poležavanjem na veliki plaži, Barceloneti.
S & B
