Po nekaj poskusih rezervacije avtobusa iz Viñalesa do Cienfuegosa, sva popustila in raje izbrala taxi, ki naju je tako presenetil s ceno, da se sploh nisva pogajala (2 CUC manj kot bi bil prevoz z avtobusom – 32 CUC). Na pot naj bi se podali z minibusom in vožnja naj bi trajala le 4 ure, kar bi bilo enkrat hitreje kot sva pričakovala. Stvar je bila malce drugačna (ja, malce so prikrili resnico), zjutraj naju je namreč pred hišo čakal 60 let star avto v katerega so natrpali 8 ljudi + šoferja. Ja kot v minibusu. Ni panike, bomo že preživeli.. No, sredi poti smo avto še celo zamenjali, v katerem nas je nato sedelo 15 plus en dojenček 😄 jah Kuba je pač Kuba. K sreči sva imela super družbo in celotne 4 ure vožnje, ki so se na koncu zavlekle na dobrih 7 ur so pravzaprav hitro minile.
Mogoče še ena beseda omenjenih taxijih, znanih kot taxi colectivo – gre za zelo stare ameriške klasike v katere natlačijo toliko ljudi kolikor se le da, prtljago pa vržejo na streho in jo privežejo z vrvjo. Pozabite lahko tudi na klimo. Poleg avtobusa pa je to vseeno najcenejši način prevoza po otoku. Pa še nekaj, poberejo in odložijo vas pred vašo vnaprej rezervirano caso ali hotelom, tako, da s prevozom do tja iz postaje nimaš dodatnih stroškov.
Cienfuegos sodi med najnovejša mesta na otoku, njegovi začetki namreč segajo v leta 1819. Tako imenovani kubanski južni biser, se je zaradi svoje kolonialne arhitekture leta 2005 uvrstilo na UNESCO seznam kulturne dediščine. Vendar kljub velikem številu turistov ne pričakujte, da bo po peti uri popoldan še odprta kakšna trgovina s spominki, turistična agencija, banka… no tudi restavraciji je bolj malo, sploh v okolici parka Jose Marti, kjer so nagnetene vse glavne znamenitosti mesta.
Za prvo pozno kosilo sva se morala zadovoljiti s peso snackom, tako namreč pravijo hrani, ki jo prodajajo na ulici ali stojnicah in jo kupiš z domačimi pesoti (1 CUC = 25 CUP). Seveda lahko plačate tudi s CUC-i vendar bo hrana tako vsaj enkrat oz. dvakrat dražja kot če bi plačali s CUP-i. V najinem primeru sva za eno pico odštela le 10 CUP (0,40€). Res ugoden prigrizek. Aja, CUC-e lahko v CUP-e zamenjate pri domačinih ali v marketih.
Poleg res poceni ulične hrane pa je tu kar nekaj trgovin, kjer sva do sedaj lahko kupila tudi najcenejšo navadno vodo v plastenki. Za 1,5 l vode sva plačevala le 0,80 CUC kar je enkrat manj kot kjerkoli drugje. Tudi restavracije imajo tukaj bistveno nižje cene hrane kot v mestih, ki sva jih do sedaj že obiskala. Za kosilo sva si naročila piščančji in svinjski zrezek, ter dve prilogi congrija (riž s fižolom) in odštela le 5,60 CUC. Takšne cene so sicer res izjema, saj so običajno cene glavnih jedi povsem primerljive z našimi.
Glede na to, da naju mesto ni ravno navdušilo in da sva imela vsaj caso s čudovitim pogledom na morje, sva si dva dni v Cienfuegosu vzela na izi in uživala kot na pravem dopustu, brez vsega skakanja na okoli kot sva običajno navajena.
S & B
