Po dveh preživetih nočeh v Las Vegas-u je spet napočil čas za nadaljevanje roadtripa po zahodu ZDA. Ampak najprej en hiter ovinek. Zapeljala sva se do Hoover Dam-a, dobrih 200 metrov visokega jezu, ki stoji na meji med zveznima državama – Nevado in Arizono. Ta ogromna tehnološka stvaritev že skoraj 100 let privablja na tisoče, v zadnjem času pa tudi več kot milijon obiskovalcev na leto! V neposredni bližini jezu je relativno veliko parkirnih mest, za katere moraš na dan odšteti $10. Denar raje privarčujte in se čez jez zapeljite kakšnih 100 metrov v hrib, kjer boste lahko parkirali brezplačno.
Tako dovolj betona! Vračava se nazaj v ameriško divjino, natančneje v Zion Park, nacionalni park, kamor sva se odpravila po prespani noči v majhnem mestu St. George. Na žalost tokrat vreme ni sodelovalo z nama in plani so padli v vodo, dobesedno. Zion je skoraj v celoti namenjen pohodnikom, kar pa midva ravno nisva. Po parku se ne smeš voziti z avtom, na voljo pa imaš brezplačni shuttle, ki deluje po principu hop on-hop off. Z vsake postaje se je nato možno sprehoditi, povzpeti ali celo splezati do določene znamenitosti (slapovi, kanjoni, takšne in drugačne skale…). V kolikor se želite resno lotiti raziskovanja, predlagava, da s seboj prinesete kompletno pohodno opremo, vključno z nepremočljivimi čevlji! Čakajo vas namreč tudi več kot 15 km dolgi pohodi. Ja… da ne boste rekli, da vas nisva opozorila 😀
Naslednji nacionalni park na najinem seznamu je bil Bryce Canyon v bližini vasice Panquitch, kjer sva eno noč prespala. V primerjavi z Zionom, je vstop v park možen tudi z osebnim vozilom, čakajo pa vas krajši in bistveno manj zahtevni sprehodi do posameznih znamenitosti. Kanjon je najbolje občudovali iz različnih razglednih točk, ki so razporejene vzdolž glavne ceste, ki poteka skozi park. Čudovitih razgledov boste deležni z Sunrise, Sunset, Inspiration in Bryce Point. Če vas panorama ne prepriča in bi raje preizkusili svoje pohodniške zmožnosti, se seveda lahko spustite proti dnu kanjona in si stvar ogledate tudi iz drugega zornega kota. Razveseliva pa lahko tudi vse navdušence nad stripovskimi junaki, saj so najznamenitejšo skalo v parku poimenovali Thor’s Hammer. No.. mnogim (tako kot Saši) pa verjetno to poimenovanje tako ali tako nič ne pomeni 😁 Pozitivno presenečena sva bila tudi nad prostornim parkirišči in zelo dobro urejenimi in označenimi potmi.
Svojo pot po ameriških kanjonih sva nadaljevala v Page-u, majhnem mestu, ki je le nekaj minut vožnje oddaljen od prečudovitega Antelope Canyon-a, ki se deli v Lower (cenejši, manj obiskan) in Upper (bolj obiskan, lepši, dražji). Za razliko od ostalih nacionalnih parkov, ki sva jih obiskala, je ta plačljiv (ni vključen v letno karto nacionalnih parkov) in ogled je možen le v skupini in z vodičem. Zaradi velikega zanimanja so vstopnice razprodane že za nekaj mesecev vnaprej. Vseeno pa se kljub temu, še vedno najde kakšno prosto mesto. Midva sva svoji dve dobila pri agenciji Ken’s Tour, ki se nahaja v neposredni bližini kanjona. Cena? Dve vstopnici $100 oz. definitivno najbolje naložen denar na tem potovanju! Slabih 500 metrov dolg, ozek kanjon, ki ga je skozi milijone let izoblikovala moč vode, je enostavno čudovit. V dopoldanskih urah vanj posijejo sončni žarki, ki stvar naredijo neverjetno fotogenično. Lower Antelope Canyon v mesecih izven glavne sezone obišče več kot 3.000 ljudi na dan, medtem, ko se v poletnih mesecih (višek sezone) vanj spusti celo več kot 7.000 ljudi dnevno! Še eno opozorilo… zaradi pomanjkanja prostora, v kanjon ni dovoljeno nesti nahrbtnikov, selfie stickov in podobnega, le vodo in fotoaparat (tudi GoPro je bil prepovedan).
Page pa ni odlično izhodišče le za obisk Antelope Canyona – 10 kilometrov stran se namreč nahaja veličastni Horseshoe Bend. Meander v obliki podkve je verjetno najbolj fotkana naravna znamenitost tega konca ZDA. Kilometrski prepad na marsikateri fotografiji izgleda precej bolj nedolžno kot je stvar v resnici. Veličina tega kanjona, skozi katerega teče reka Kolorado je neverjetna in prav zanimivo je, da nikjer ni niti metra ograje!
Najbolj znanega pa sva pustila za konec → eden in edini, Grand Canyon! Skoraj 500 km dolg, 30 km širok in 2 km globok kanjon si res zasluži svoje ime, ki letno privabi več kot 5 milijonov turistov. V kolikor vam razgledi iz številnih razglednih točk niso dovolj, se lahko podate tudi na rafting ali pa že v Las Vegasu rezervirate svoj sedež na helikopterju in si ta ogromen nacionalni park ogledate iz višine.
Če uživate v sprehodih, pohodništvu in se navdušujete nad skalami, kamni ter neopisljivimi panoramami, potem je obisk zgoraj naštetega skoraj da nujen. Gre za čudovito naravo, ki pa je bistveno drugačna od tiste, ki smo jo vajeni Evropejci. Midva sva enostavno uživala!
S & B
