Po slabih 8 urah vožnje z vlakom, pozno popoldne zopet pristaneva v Marakešu, kjer sva že preživela prve dva dni popotovanja po Maroku. Tu bova spet ostala dve nočitvi. Kot sva omenila že v prejšnji objavi, bi namreč za pot čez puščavo imela premalo časa, saj naju 7ga maja zgodaj zjutraj že čaka polet nazaj v Milano. Ker sva v Marrakechu videla že praktično vse, namesto lenarjenja in posedanja po lokalih, pade odločitev, da najino potovanje zadnji dan, zaključiva z enodnevno eksurzijo na slapove Ouzoud. Eksurzijo rezervirava preko najinega riada (Amour de Riad), cene pa so dejansko v vseh lokalnih “agencijah” iste. Za oba skupaj odštejema 500 mad, kar pa še vseeno ni ravno malo.
Ob 8ih zjutraj naju pred riadom že čaka vodič, ki naju pospremi do odhodne lokacije, starta proti slapovom. Pot do tja traja dobre 3 ure (okoli 250 km), katero opravimo z novim in dokaj udobnim minibusom (brez klime). Slapovi oziroma kraj Ouzoud je dobil ime po olivah, zakaj je tako, pa nam je jasno že na začetku. V berberskem jeziku Ouzoud pomeni oliva, po vsem okolišu pa rastejo same oljke – vsaka ima svojega lastnika, kateri pa je označen z določeno barvo. Z lokalnim vodičem, ki smo ga morali brez kakršne koli izbire doplačati po 30 mad na osebo (čeprav naj bi bilo to že vse vključeno) se odpravimo po ozki gozdni poti do prve razgledne točke. Tu prvič vidimo za kakšno pokrajino in za kako velik slap dejansko gre. Cascades d’Ouzoud je drugi najvišji v Afriki, takoj za Viktorijinimi slapovi v Zimbabveju. Voda v globino pada kar 110 metrov. Gozd in okolica okrog slapov je zelo priljubljena kamping točka za mlade maročane, vendar pa zaradi velike turistične obiskanosti in njihovega odnosa do okolja, postaja to področje vse bolj onesnaženo.
Prehodili smo 8 km dolgo traso, po strmem, zaraščenem pobočju do zadnje kaskade slapu. Celotna pot po pokrajini ni nič kaj zavarovana, oz. sploh nič. Če bolj nerodno stopiš, ti ni več pomoči, kar pa zna biti še posebno zanimivo, če namesto pohodniških čevljev oz. superg, obuješ japonke, kot je to storil Borut 🙂 ..dan smo zaključili z prijaznimi berberskimi opicami, s katerimi smo naredili nekaj fotografij, nato pa se odpeljali nazaj proti Marrakechu. Destinacijo je vredno obiskati kljub relativno visoki ceni, vendar tu spoznaš bolj zeleno, z drevesi in drugimi rastlinami prekrito pokrajino, ki nam je veliko bolj domača, kot ostala bolj puščavska območja Maroka.
Najino maroško zgodbico sva zaključila prijetno utrujena. prepešačila, prevozila in ogledala sva si kar lep del te afriške države. Bila je zanimiva izkušnja, ki jo predlagava vsem, ki si želijo spoznati novo, drugačno kulturo. Po najinem mnenju gre za dokaj varno državo, z ne preveč vsiljivimi domačini (razen kadar gre za prodajo na stojnicah), ki ti radi pomagajo najti hostel, znamenitost ali restavracijo (seveda za denar).
Za zdaj pa lahko le še čakava, da se nama pojavi nova priložnost, za novo potovanje – do takrat pa sledi realno življenje v naši ljubi Sloveniji.
Se vidimo.
S & B
