No, pa sva ga dočakala tudi na Kubi, najinega zvestega sopotnika, dež. Z vsakim kilometrom iz Trinidada proti Santa Clari je postajalo vse bolj črno in na koncu naju je ujel ravno, ko sva vsa natovorjena pešačila proti casi. In ne ni bila samo ploha temveč je padalo skoraj dva dni skupaj, zato so se nama plani malce porušili.
Kljub temu sva uspela videti kip Che Guevare, njegov mavzolej pa je bil zaradi dežja oziroma vlage zaprt do naslednjega sončnega dne. Kubanska logika 😁 Verjetno vsi poznate tega tipa, če ne od drugod pa iz majice, ki jo je nosil eden od vaših srednješolskih sošolcev. Cheja na Kubi še vedno častijo kot boga, po njem so poimenovane ulice, njegova podoba je na spominkih, v čast so mu postavili ogromno kipov in ob avtocestah stojijo jumbo plakati z njegovim portretom in slavnim sloganom Hasta la victoria siempre! Zgodba o tem je kar kompleksna in je ne bova razlagala.. v kolikor pa imate željo pa se lahko sami poglobite v zgodovinske učbenike.
Santa Clara je za Havano drugo največje študentsko mesto na otoku. Številni mladi uspešno kljubujejo zaprtosti in nazadnjaštvu države. V mestu, kot navaja Lonely Planet poteka celo izbor za najlepšega transvestita in metal festival… Glede na vse slišane latino salsa plesne zakon komade, priznava, da si je kar težko predstavljati, da se kakšen Kubanec sploh lahko vrže v metalne vode.
V mestu je tudi ena izmed največjih in najbolj znanih tovarn cigar na otoku imenovana Fábrica de Tabacos Constantino Pérez Carrodegua, v njej delavci zvijajo cigare z neverjetno hitrostjo, vsak dan pa jih proizvedejo okroglih 15.000. Tržijo jih pod različnimi znamkami kot npr. Cohiba, Montecristo, Guantanamera in druge. Zaposleni morajo biti izredno natančni, saj vsako cigaro pred pakiranjem stehtajo, izmerijo in preverijo, če se dobro vleče 😃 Med 8 urnim delavnikom jim sodelavka ves čas po mikrofonu bere časopis, odlomke iz knjige ali jim vrti glasbo. Vstopnina za 20 minut dolg voden ogled znaša 4 CUC na osebo. Aja, saj bi priložila še kakšno fotko, vendar je bilo fotografiranje in snemanje prepovedano. Na žalost.
Do sedaj sva bila nad casami na Kubi prijetno presenečena, ampak v Santi Clari nisva imela srečne roke pri izbiri. Lokacija je bila sicer odlična, vendar pa je imel sosed na terasi privezanega petelina, ki se je vsako noč začel oglašati ob 3ih zjutraj in ni nehal do 7ih ali 8ih. Kikirikal je na vsakih 30 sekund, zdaj pa si izračunajte kolikokrat sva tekom noči zaklela.
Seveda je zadnji dan posijalo sonce, in to ob ravno pravem času, saj sta naju čakala peščena plaža in lenarjenje v Varaderu.
S & B
