Iz obalnega Cienfuegosa sva se s zopet s taxijem odpravila na najbolj vzhodno točko najinega potovanja po Kubi, v Trinidad. Da vas ne bo skrbelo, tokrat sva vožnjo preživljala v precej bolj humanih pogojih 😁

Majhno mesto – ustanovljeno na začetku 16. stol. na bogastvu, ki ga je prinašal sladkor iz bližnjih plantaž sladkornega trsa – še danes kljub vsej poplavi turistov ohranja svojo pristnost. Imela sva občutek, da se je tukaj ustavil čas, zato nisva bila nič kaj presenečena, ko so naju ob štirih zjutraj s kikirikanjem zbudili petelini, ob petih cviljenje in zavijanje mačk, uro kasneje pa še lajež gostiteljeve čivave. Celo životinsko carstvo.