Iz obalnega Cienfuegosa sva se s zopet s taxijem odpravila na najbolj vzhodno točko najinega potovanja po Kubi, v Trinidad. Da vas ne bo skrbelo, tokrat sva vožnjo preživljala v precej bolj humanih pogojih 😁
Majhno mesto – ustanovljeno na začetku 16. stol. na bogastvu, ki ga je prinašal sladkor iz bližnjih plantaž sladkornega trsa – še danes kljub vsej poplavi turistov ohranja svojo pristnost. Imela sva občutek, da se je tukaj ustavil čas, zato nisva bila nič kaj presenečena, ko so naju ob štirih zjutraj s kikirikanjem zbudili petelini, ob petih cviljenje in zavijanje mačk, uro kasneje pa še lajež gostiteljeve čivave. Celo životinsko carstvo.
Trinidad živi od turizma, že ob zgodnjih jutranjih urah ga preplavijo ameriški penzionisti, ki v mesto prispejo v sklopu križarjenj. Večje in manjše skupine nato slepo sledijo svojim vodičem od znamenitosti do znamenitosti in včasih zna biti malce gneče. Ta je pa še posebno velika v restavracijah in barih v času kosila, ko večina goste privablja s happy hour ponudbo. Koktajli namesto 4 CUC le 1,25 CUC, pri hrani gratis pijača in tako naprej. Idealna priložnost, da poskusite vse možno na meniiju. Midva od zdaj naprej prisegava na pino colado, ja.. zeloo pozitivno naju je presenetila.
Strogi center mesta je Plaza Mayor ob katerem stoji cerkev Iglesia Parroqui de la Santisima Trinidad, ob njej pa Casa de la Musica, kjer si lahko ušesa od vseh jutranjih živalskih zvokov, spočijete ob ritmih salse, si privoščite kakšen koktajl ali pa se vpišete na uro plesnega tečaja. Od tod pa boste opazili še visok stolp, ki je del mestnega muzeja in vam omogoča pogled na mesto še iz ptičje perspektive. Vstopnina za muzej je 2 CUC, vendar je potrebno še 5 CUC doplačati za kamero (1 CUC = cca. 1€).
Trinidad je pravzaprav tudi super iztočnica za hiter pobeg na obalo. Le štiri kilometre iz mesta je plaža in isto imenska ribiška vas La Boca, katere nisva imela čas obiskati, sva se pa podala na malce bolj oddaljeno ampak veliko bolj znano in menda celo najlepšo na jugu otoka, plažo Ancón. Najlažje se je tja odpraviti s taxijem, za kar vam po osebi zaračunajo 2,5 CUC v eno stran.
Če se mogoče sprašujete kateri je nacionalni šport na Kubi, naj vam poveva, da nimava pojma ampak če bi bilo igranje domin šport potem bi v tem razturali. Domačini premetavajo in zlagajo te kocke s takšno strastjo in zagnanostjo, da samo čakaš kdaj bo popustila doma narejena miza na kateri igrajo to igro. Njihova tekmovalnost te tako potegne, da obstojiš, gledaš in skoraj že navijaš za svojega favorita.
Življenje v mestu poteka v prvi prestavi, s tem se ohranja njegova edinstvenost. Iz Tinidada se je najina pot nadaljevala v Santa Clari.
S & B
